Zgodovina
Cvetoče letovišče in zdravilišče v 19. stoletju
Že v dobi Rimljanov je bila tu postojanka ob rimski cesti Celeia – Virunum. Z najdbami rimskih ostalin so lokacijo in vrelec leta 1877 preimenovali v Rimski vrelec.
Rimski vrelec se je v 19. stoletju razvil v prepoznano letovišče in zdravilišče Kärtner Römer Quelle.
Prvo letovišče je leta 1877 zgradil takratni lastnik Steinhäubl.
K prepoznavnosti letovišča je pripomogla tudi dobra promocija. S prospekti v francoskem, italijanskem in nemškem jeziku na železniških postajah so uspešno vabili goste od blizu in daleč.
V takratnem zdravilišču so pri zdravljenju uporabljali mrzle in tople kopeli. Obiskovalcem je bilo na boljo deset kabin z lesenimi in železnimi kadmi, ki so se nahajale v zgradbi nad samim vrelcem. Posebnost takratnega letovišča je bila naravna potočna kopel v sobi, skozi katero je tekla potočna voda. Letovišče je med drugim obsegalo še kegljišče ter zajčnik, golobnjak in ribnik, saj so velik poudarek dajali zdravi prehrani gostov.
